Grad Murska Sobota, Slovenija

Današnji grad (imenovan tudi Szaparyjev grad) je naslednik izginulega murskosoboškega gradu. 

                                                               Grad leta 1939 in 2018

 

Kot dvorec Bel Mura v virih prvič omenja 1255, ko sta v njem palatin in slavonski ban Roland urejala zemljiško-premoženjske zadeve. Njegov obstoj potrjuje tudi listina iz leta 1478 ki ga omenja kot »castellum in Belmwra«, in leta 1498 kot »castellum Mwrayzombath«. 

Grad in njegova širša okolica sta od 11. stoletja spadala pod ogrsko kraljevo ozemlje. V 12. in 13. stoletju je bila zemlja razdeljena v fevd. Nastala so večja zemljišča. Eno izmed njih je zemljišče Belmura. Vanj sta spadala najstarejši kraj Murska Sobota in dvor Bel Mura, ki je bil upravno središče celotnega belmurskega ozemlja. Njegova lega je bila pomembna zaradi križišča prometnih in trgovskih poti med Nemčijo in Ogrsko. Dvor in pozneje grad sta se sprva imenovala Bel Mura, kot središče ozemlja Belmura. Ležala sta zraven naselja Sobote, kar je slovenska ljudska oblika imena, ki jo Madžari ob prihodu v 10. stoletju prevzamejo, v listinah pa zapisujejo v različicah kot Szombata, Zombota, Sombatha... Ime izhaja iz sobote kot dneva v tednu, druga možna razlaga pa pravi da prihaja iz osebnega imena »Sobata« s slovansko osnovo »sabota«. Madžarske pisarniške oblike so pozneje dodale »Murska« po zemljišču Belmura, ki izhaja iz starejšega poimenovanja »Mura«. 

Rodbina Szechy je v drugi polovici 14. stoletja postala lastnica dvora, ki je bil upravno središče belmurskega ozemlja. Ti so pozidali grad v drugi polovici 16. stoletja v pravilni renesančni obliki, ki je ohranjena še danes. Grad je sestavljen iz štirih enako visokih in dvonadstropnih stanovanjskih traktov, ki obdajajo notranje pravokotno dvorišče, ki je obdano z arkadnimi hodniki. 

Rodbina Szápáry je ob koncu 17. stoletja postala lastnica gradu, ki ga je leta 1687 kupil Peter Szapary. Njegova sinova sta leta 1722 dosegla grofovski naziv.

 Grad okoli leta 1920

V prvi polovici 18. stoletja dodajo gradu baročni značaj, s tem da polepšajo njegov notranji in zunanji izgled. V gradu so si uredili zimski vrt, njegova okolica je ponujala osvežujoče sprehode lastnikom in njihovim gostom, Fazanerija pa lovske užitke gospodom. Pritlični del grajskega poslopja je na začetku 20. stoletja obdajal bršljan, ki se je zlival z objektom in okoliško parkovno zasaditvijo. Na vzhodni strani mu je bil prav konec 19. stoletja dodan figuralni baročni portal z začetka 18. stoletja. Portal je bil del palače v Budimpešti, ki so jo porušili, grof pa ga je verjetno kupil in dal prepeljati v Mursko Soboto.
Grof ni varčeval z denarjem, z izdatno daritvijo je podprl gradnjo železniške proge in prezidavo katoliške cerkve v Murski Soboti. Slednja zato na osrednji fasadi nosi Szaparyjev grb, enako kot družinska grobnica ob južni strani zvonika, ki pa je ostala prazna.

 Grad leta 1934

Zadnji lastnik László Szapáry je leta 1934 grad na dražbi prodal soboški občini, ki ga ima še danes v lasti. Velik del njegove notranjosti pa je bil razprodan že pred tem, med drugim velika knjižnica - najvecji del je odkupil lastnik Prekmurske tiskarne Izidor Hahn. 

 Grad leta 1960

V času druge svetovne vojne je v gradu imela sedež madžarska okupacijska sila. Po vojni je grad dobil kulturni pomen, v njem so se naselili Pomurski muzej Murska Sobota, Mladinski in kulturni klub, gostišče Grajski hram. V njem je urejena tudi dvorana namenjena kulturnim prireditvam. V gradu se je nahajala tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. 

 Okoli gradu je urejen čudovit park, obdaja ga tudi ribnik

 

Okoli dvorca je obsežen park angleškega tipa, ki ima značilne travnate zaplate in se imenuje Mestni park. Park leži med Soboškim gradom oziroma dvorcem in evangeličansko cerkvijo. V njem so zasajeni dvestoletni gabri, hrasti, jeseni in lipe. V parku je ribnik, kjer so svoj dom našle račke in druge živali.

 Baročni portal

 

 V gradu lahko posedite tudi na vrtu kavarne

 

Viri (pridobljeni novembra 2018):

-  http://www.murska-sobota.si/znamenitosti;

- https://sobotainfo.com/novica/lokalno/nekoc-szaparjyev-danes-soboski-grad/128559;

- https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Murska_Sobota. 

Viri slikovnega gradiva (pridobljeni oktobra 2018):

- 1934: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grad-murska-sobota.html;
- 1939: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grad-murska-sobota.html;
- 1960: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grad-murska-sobota.html;
- 1920: https://sobotainfo.com/novica/lokalno/nekoc-szaparjyev-danes-soboski-grad/128559;

- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.