ponedeljek, 5. november 2018

Dvorec Trakoščan, Hrvaška

Dvorec je nastal v 13. stoletju, a ne v tem obsegu. V začetku je bil samo kot trdnjava v obrambnem sestavu severozahodne Hrvaške za nadzorovanje trgovske poti od Ptuja proti Bednjanski dolini. 



Po legendi je Trakoščan svoje ime dobil po stari utrdbi iz časa antike (arx Thacorum), druga legenda pa govori, da je Trakoščan dobil ime po vitezih Drachenstein, ki so v zgodnjem srednjem veku gospodarili tem krajem. 
Amfiteater v parku
 
Samo ime Trakoščan se prvič omenja v zgodovinskih zapisih in dokumentih iz leta 1334. Gospodarji utrdbe v prvih stoletjih niso znani, je pa znano, da so njeni lastniki bili grofje Celjski, ki so gospodarili in posedovali posesti po celotni Zagorski kneževini. Po njihovem izumrtju Trakošćan deli usodo mnogih njihovih gradov in posesti, ki menjujejo razne lastnike. V tej delitvi je dvorec Trakoščan najprej pripadal vojskovodji Janu Vitovcu, potem hrvaškemu banu Ivanišu Korvinu, ki pa ga je podaril svojemu podbanu Ivanu Gyulayu. Njegova družina ima v posesti dvorec skozi tri generacije vse do leta 1566, ko umre njihov zadnji potomec in lastništvo prevzame država.
 Pogled na grad s strani ceste

Cesar svetega rimskega cesarstva in hrvaško-ogrski kralj Maximilijan II. je za posebne zasluge posest Trakoščan leta 1584 dodelil vplivni hrvaški rodbini Drašković oziroma hrvaškemu teologu, državniku in kardinalu Juraju Draškoviću II. (1525 – 1587). Leta 1592 ga v času naslednika rodbine Ivana II. Draškovića (plošča z grbom in napisom na zahodnem stolpu) znatno obnovijo in dodatno dogradijo zahodni obrambni stolp. Omenjen stolp dvorcu da pomembno vlogo pri obrambi z ognjenim orožjem. V tem času dodajo tudi nadstropje, zvišajo osrednji stolp in na novo zastavijo notranje dvorišče z arkadami. Dvorec Trakoščan pri tem dobi osnovne gabarite, ki so vidni še danes, o tem pa priča najstarejši ohranjen prikaz iz leta 1667.
 Pod dvorcem se nahaja umetno jezero

V sporu Gašparja Draškovića mlajšega in njegovega zeta Nikole Zrinskega v prvi polovici 17. stoletja je dvorec delno porušen, zato se družina Drašković preseli v obnovljeni in razširjeni dvorec Klenovik pri Varaždinu. Kljub temu v svojem imenu ohranijo ime Trakoščanski, dvorec pa utrdijo za vojaške potrebe. V 18. stoletju je dvorec večinoma zapuščen ter je videti, da družina Drašković v njem sploh ne biva. Zanj se ponovno začnejo zanimati koncem 18. stoletja in v začetku 19. stoletja, ko obrambnim stolpom dodajo krone oziroma nadzidke s strelnimi linami, osrednjemu stolpu pa ločeno razgledno teraso. Dodatno še ojačijo obzidje in dodajo pas obrambnih objektov in obrambnih stolpov na vznožju dvorca. 
Pogled na dvorec s strani jezera

Sredi 19. stoletja oziroma med leti 1850 – 1860 se rodbina Draškovič oziroma podmaršal Juraj Drašković odloči za ponovno temeljitejšo obnovo dvorca. Obnovijo in spremenijo ga v svoj reprezentančni oziroma rezidenčni dvorec v duhu novega časa romantike in vrnitve k naravi ter družinski tradiciji. Obnova je potekala torej v duhu romantizma v neogotskem stilu, istočasno pa okolico dvorca pretvorijo v romantični gozdni park z redkimi drevesnimi vrstami in grmovnicami ter sprehajalnimi potmi ter vrtnimi lopami. Prav tako uredijo dodatne poti ob umetnem jezeru. Pri obnovi so bili poudarjeni vsi pomembni elementi obnove, posebej pa vhod skozi vzhodni obrambni stolp z mostom in grbom Drašković-Malatinski iz 18. stoletja. Rodbina Drašković ima dvorec in okoliške posesti v lasti (v njem pogosto bivajo) vse do leta 1944, ko se preselijo v Avstrijo. Hitro za tem je dvorec nacionaliziran, od leta 1953 pa je v njem muzej z bogato stalno zgodovinsko zbirko.

V samem dvorcu se je možno sprehoditi čez prostore v štirih nadstropjih (knjižnica, molilnica, kuhinja, viteška dvorana, dnevne sobe, spalnice, atelje Juliane Erdody in orožarna). V prostorih je razstavljeno do potankosti obdelano pohištvo, slike, knjige, orožja in drugi predmeti.

Ob dvorcu stoji v sklopu parka tudi znamenita baročna kapelica sv. Križa iz 18. stoletja (1754), ki jo je dala zgraditi Suzana Malatinski, soproga Josipa Kazimira Draškovića. Kljub njeni majhnosti je posebno mikavna njena notranjost, ki vsebuje vse elemente kakšne večje in mogočnejše cerkve. Tako ima povišan prostor za zbor z orglami, prižnico, spovednico in klop z dvignjeno katedro in oltarjem. Zunanjost cerkvice je enostavna, le na zvoniku so opazne dekoracije v stilu baročnega klasicizma. Nekoč so v kapelici maševali le ob velikih verskih praznikih, danes pa ob nedeljskih mašah še opravljajo zelo popularne obrede »trakoščanskih porok«.
 Kapelica v parku

Pod gradom se vije umetno jezero, okoli katerega je urejena sprehajalna učna pot Pot vil z 20 učnimi točkami, s katerimi boste odkrili naravno vrednost park gozda Trakošćan in okolice. Pot okoli jezera je dolga 5 km, ob njej pa so opisane poučne značilnosti rastja in živalstva. Po jezeru se lahko tudi zapeljete s pedolinom.


 Po jezeru se lahko tudi vozite (z izposojenim pedolinom)

Viri (pridobljeno novembra 2018):
- https://mojsvet.info/trakoscan-eden-od-najatraktivnejsih-dvorcev-hrvaske/;
- https://narod.hr/kultura/dvorac-trakoscan-ponos-hrvatskog-zagorja.

Viri slikovnega gradiva (pridobljeno oktobra 2018):
- 1869: info tabla v parku;
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.

Ni komentarjev:

Objavite komentar