Grad Šalek, Velenje, Slovenija

 Grad leta 2016

Grad se prvič omenja leta 1278 kot haus Schalekke. V tem času je že bil v rokah krške škofije. Na gradu so takrat gospodovali Šaleški vitezi, ki so kot krški ministeriali omenjeni že leta 1264, ko se omenja Egelof Šaleški (Egeloffus de Shelek habeat ius patronatus in Capella sancti Martini ante Shelek). Leta 1314 je vitez Nikl – Nikolaj Šaleški prodal utrdbo svojemu sosedu Otonu Ekenštajnskemu in njegovi ženi Evfemiji. Leta 1335 je krški škof Lovrenc v Vitanju grad in njegovo posest podelil v fevd svobodnemu gospodu Frideriku Žovneškemu. Tako so po letu 1341 grad imeli Celjski grofje, ki pa so ga oddajali svojim vitezom naprej v sekundarni fevd. Leta 1353 so ga oddali v zajem Niklasu Kienbergerju. Kot sekundarni fevdniki so na gradu najdaljši čas bivali vitezi Rifniški, ki so ga upravljali od leta 1371, ko ga je najel Mert – Martin Rifniški, do 1428. Grad se takrat omenja kot vest Schallek. Celjski grofje so ta fevd pridobili v svojo svobodno last alod. Grad je po njihovem izumrtju leta 1456 prešel v deželnoknežje roke, ti pa so ga nato prodali naprej. 

 Grad Šalek na bakrorezu iz Vischerjeve Topografije Štajerske, okoli leta 1681

Leta 1561 so ga posedovali štirje lastniki, leta 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Erazem Raumschüssel, kateremu je grad podelil deželni knez. Raumschüssli so grad posedovali do leta 1664, ko ga je Marjeta Raumschüssel, rojena baronica Buchheim prodala svojemu bratrancu baronu Otonu Taufenbachu. Po njegovi smrti leta 1695 je grad posedoval baron Ferdinand Leopold Teufenbach, ki se kot lastnik omenja leta 1708. Leta 1722 so lastniki baroni Maurburgi, leta 1732 pa baron Johan Jožef Gabelkhoven, ki je gospoščino združil z gradom Turn pri Velenju. Okoli leta 1770 je v Šalek udarila strela, nakar je že drugič pogorel. Ogenj so opazili šele, ko je pogorela že vsa s skodlami krita streha. Poslej je Šalek ostal razvalina, kakot ga kažejo upodobitve iz 19. stoletja. 

 Grad okoli leta 1860

Leta 1990 so ga pričeli sistematično obnavljati; vzporedno potekajo arheološke raziskave.

Rekonstrukcija gradu

O gradu kroži tudi več legend, na primer Legenda o zakleti graščakinji:

 Viri slikovnega gradiva (pridobljeno oktobra 2018):

-  Vischerjeva topografija 1861: http://www.gradovi.net/grad/salek_grad,
- 1860: http://www.gradovi.net/grad/data/salek/salek_tagespost.jpg,
- rekonstrukcija: http://berivka.si/pozojeva-grajska-pot-okoli-velenja/,

- 2016: Nataša Šafhalter Đukić (osebni arhiv).