Črni stolp, poznan tudi kot Čeligijev stolp, imenovan po mariborskih
pivovarjih Tscheligijih, je edini ohranjeni obrambni stolp severnega
mariborskega obzidja.
Čeligijev stolp danes
Mariborsko mestno obzidje je nastalo med
letoma 1255 in 1275, kmalu potem, ko je Maribor pridobil status mesta. S
približno 500 metrov dolgimi stranicami je novo obzidje v obliki
štirikotnika zamejilo 25 hektarjev površine med Dravo in današnjimi
Strossmayerjevo, Gregorčičevo in Ulico škofa Maksimilijana Držečnika.
Prvotno obzidje je bilo okrog osem do deset metrov visoko in približno
meter debelo. Na vrhu je bilo členjeno s prsobrani in cinami, na
notranji strani pa je vzdolž njega potekal pokrit lesen povezovalni
hodnik. V 13. stoletju obzidje še ni imelo stolpov; ti so bili v več
različnih gradbenih fazah zgrajeni šele od 14. stoletja naprej.
Med prvo večjo prenovo srednjeveškega obzidja, ki je dokumentirana med
letoma 1460 in 1470, ko so mestu že grozili vpadi Turkov, je v skladu s
sočasnimi obrambnimi smernicami nastala vrsta (domnevno šest) obrambnih
stolpov na sovražnim vpadom najbolj izpostavljenima severni stranici in
jugovzhodnem vogalu obzidja, od katerih sta se do danes ohranila le še
Židovski stolp na jugovzhodnem vogalu in Črni stolp na skrajnem zahodnem
delu nekdanje severne stranice obzidja. Sočasno z izgradnjo novih
obrambnih stolpov, so prezidali mestna vrata in poglobili mestni jarek, v
katerega so speljali vodo iz bližnjih potokov. Na severovzhodnem vogalu
obzidja so zgradili tudi nov mestni grad.
Poseben pomen Črnega stolpa je v dobro ohranjeni notranjščini z lesenimi stropnimi oz. talnimi konstrukcijami.
Občasno je služil tudi kot mučilnica, odtod mu še eno ime - Mučilni stolp.
V 18. stoletju je v Črnem stolpu delovala pivovarna, last družine
Tscheligi (Čeligi), po kateri je stolp poznan tudi kot Čeligijev stolp.
Ime Črni (Smodniški) stolp je dobil, ker je bil v času, ko je bil v lasti podjetja
Talis, v njem več let skladišče premoga.
Čeligijev stolp leta 1913
Danes v letih 1460-1465 zgrajeno kamnito stavbo, ki je skoraj kvadratne
oblike, obkrožajo novozgrajeni bloki. V bližini, na vogalu Gregorčičeve
in Gledališke ulice, stoji prav tako s pivom povezano poslopje nekdanje Gambrinusove restavracije in dvorane. Stavba je dobila ime po legendarnem flandrijskem kralju Gambrinusu, ki naj bi izumil varjenje piva. Stolp ima tako še eno pimenovanje - Gambrinov stolp.
Del obzidne stranice ob
Črnem stolpu je bil ohranjen vse do leta 1990, ko je ob gradnji
stanovanjskih blokov investitor podrl še zadnje ostanke zahodnega dela
severnega obzidja. (http://www.mariborart.si/spomenik?p_p_id=mapview_WAR_artportlet&p_p_lifecycle=0&p_p_state=normal&p_p_mode=view&p_r_p_564233524_articleUrl=gambrinov-stolp)
Ostanki obzidja
Viri slikovnega gradiva (pridobljeno oktobra 2018):
- starejše slike: Digitalna knjižnica Slovenije (
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-B1PPE0FH);
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-B1PPE0FH);
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar