Kolonija ob odprtju leta 1928
Vurnikova delavska kolonija oz. Mestna delavska kolonija je delavska
kolonija v mestni četrti Tabor v Mariboru, ki je bila zgrajena leta
1928.
Zaradi hude stanovanjske stiske konec dvajsetih let 20. stoletja v Mariboru se je župan dr. Alojzij Juvan na začetku svojega prvega županskega mandata odločil zgraditi novo delavsko kolonijo v takratnem Magdalenskem predmestju (danes je to mestna četrt Tabor), in sicer za delavce, ki so bili člani OUZD (Okrožni urad za zavarovanje delavcev). Aprila 1928 je Mestna občina Maribor odkupila potrebno zemljišče, junija 1928 pa je gradbena dela za gradnjo delavske kolonije oddala konzorciju mariborskih gradbenih podjetnikov. Po prvotnih načrtih arhitekta Ivana Vurnika naj bi kolonija obsegala 75 enodružinskih hiš. Zaradi velikega zanimanja za načrtovanih 75 hiš pa je občinski svet 21. junija 1928 sklenil, naj se število hiš v delavski koloniji podvoji. Rok za dokončanje prvih 75 hiš je bil postavljen na 1. november 1928, rok za dokončanje preostalih hiš (t. i. kolonija II) pa na 15. december 1928. Za potrebe dograditve t. i. kolonije II je mestna občina odkupila še nekaj zemljišča. Na koncu je bilo skupaj zgrajenih 147 hiš.
Zaradi hude stanovanjske stiske konec dvajsetih let 20. stoletja v Mariboru se je župan dr. Alojzij Juvan na začetku svojega prvega županskega mandata odločil zgraditi novo delavsko kolonijo v takratnem Magdalenskem predmestju (danes je to mestna četrt Tabor), in sicer za delavce, ki so bili člani OUZD (Okrožni urad za zavarovanje delavcev). Aprila 1928 je Mestna občina Maribor odkupila potrebno zemljišče, junija 1928 pa je gradbena dela za gradnjo delavske kolonije oddala konzorciju mariborskih gradbenih podjetnikov. Po prvotnih načrtih arhitekta Ivana Vurnika naj bi kolonija obsegala 75 enodružinskih hiš. Zaradi velikega zanimanja za načrtovanih 75 hiš pa je občinski svet 21. junija 1928 sklenil, naj se število hiš v delavski koloniji podvoji. Rok za dokončanje prvih 75 hiš je bil postavljen na 1. november 1928, rok za dokončanje preostalih hiš (t. i. kolonija II) pa na 15. december 1928. Za potrebe dograditve t. i. kolonije II je mestna občina odkupila še nekaj zemljišča. Na koncu je bilo skupaj zgrajenih 147 hiš.
Hiše ob križišču Ceste zmage in Delavske ulice leta 1954 in 2018
Teh 147 enodružinskih enonadstropnih vrstnih hiš Vurnikove delavske
kolonije se danes nahaja v kareju med Fochevo, Delavsko in Koseskega
ulico ter Betnavsko cesto. Te delavske hiše imajo sicer skromno, toda
ekonomično stanovanjsko površino. Vurnik je pri delavski koloniji v našem prostoru prvič uporabil nov tip stanovanjske gradnje, to je vrstne hiše.Hiša ima dva vhoda, z glavne prometnice ter z vrta.
Gre za prvi primer socialne stanovanjske
gradnje za manj premožne sloje, saj naselja ni dal postaviti lastnik
podjetja za “svoje delavce”, temveč so si ga zgradili delavci sami,
seveda po načrtu znanega arhitekta, s pomočjo ugodnih posojil in ob
podpori mestne občine. Najemniki so po dvajsetih letih odplačevanja amortizacije v obliki
mesečne najemnine postali lastniki zgradb s pripadajočim vrtom.Viri slikovnega gradiva (pridobljeni oktobra 2018):
- 1928: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-09JC9MFK/a2de2b75-c6f7-468c-a22a-514961c49a9d/PDF;
- 1954: http://industrijskapespot.si/mestna-delavska-kolonija---galerija.html;
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.
Viri (pridobljeni oktobra 2018):
- http://www.gradimo.com/zanimivosti/kulturna-dediscina/ivan-vurnik/vurnikova-delavska-kolonija;
- http://industrijskapespot.si/mestna-delavska-kolonija---opis.html;
Ni komentarjev:
Objavite komentar