Ponekod omenjajo dvorec kot grad, kar pa je zmotno poimenovanje, saj je nekoč v naselju Stari grad pri Makolah dejansko stal tudi grad Štatenberg, ki je sedaj že povsem v razvalinah.
Grad Štatenberg, ki je danes v razvalinah
Grad je že sredi 13. stoletja stal v kraju Stari Grad. Stari grad Štatenberg je prvič omenjen leta 1250 kot castrum Stetenburch, ki so ga pozidali deželnoknežji fevdniki, sicer krški vazali vitezi Rogaški. Po izumrtju Rogaških leta 1299 so se skozi stoletja menjevali različni lastniki gradu, med drugim tudi grofje Celjski, Viljem Tattenbach in Francu Tahy (glavni krivec za veliki slovensko-hrvaški kmečki upor leta 1573).
Dvorišče dvorca nekoč in danes
V poznem 17. stoletju so bili lastniki štatenberške gospoščine grofje
Attemsi. Attemsi so bili predvsem v času baroka ena najvplivnejših plemiških
rodbin na Štajerskem. Rodbina izvira iz Furlanije, njihov rod pa se je
začel razvijati v drugi polovici 12. stoletja, na gradu Attimis pri
Čedadu, slikovitem mestu v severni Italiji, ob reki Nadiži. Opravljali
so pomembne službe na habsburškem dvoru in bili leta 1630 povzdignjeni v
državne grofe Svetega rimskega cesarstva.
Vhod v dvorec
Grof Dizma Attems se je odločil odločili zapustiti
grad nad Makolami in se preseliti v dolino. Izbrali so si zložno
razgledno vzpetino v bližini in tam pozidali svoj novi dvorec kot svojo poletno rezidenco. Dvorec je dal med letoma 1720-1740 italijanskemu arhitektu Camesiniju. Camesini je oblikoval štiri krila okoli kvadratnega notranjega dvorišča, parkovne površine in vodnjak, ki pa ni ohranjen. Dvorec je še posebno znan po freskah in štukaturah v Viteški dvorani in elegantnih salonih, ki se nahajajo levo (pet salonov) in desno (Poročna dvorana in Galerija) od Viteške dvorane. V petih stranskih sobah so upodobljeni razni mitološki prizori, razvrščeni v osrednjih slikah in po štirih kartušah, tako da je skupno upodobljenih 25 prizorov. Alegorije na stropu dvorane, obrobljene s štukaturami, ponazarjajo
antično mitologijo: Znanost in Umetnost pod okriljem Miru ter štiri
elemente: zrak, zemljo, vodo in ogenj, ki so nasploh znani kot nek
zaščitni znak Attemsov. Baročne freske je naslikal Joannecky, ime mojstra, ki je naredil štukature, pa ni znano.
Ribnik pri dvorcu
V stranskih prostorih je nekaj kvalitetnih peči in delov prezentirane
opreme. V zahodnem stavbnem traktu je baročna kapela, oltar zanjo pa je
izdelal Martin Baselij. Okoli dvorca je bil urejen vrt v baročnem slogu,
kasneje pa so površine preuredili v angleškem krajinskem slogu, zasnova
pa je delno ohranjena še danes. Severna dostopna pot je obsajena s
kostanjevim drevoredom. Širše območje parka je zasajeno z domačimi in
tujerodnimi drevesi, med katerimi izstopa orjaška duglazija (iglavec
uvožen iz Severne Amerike). Med njimi so speljane vijugaste poti,
območje parka pa prehaja na zahodu v gozd, kjer je več ribnikov.
Za Attemsi se je na gradu zvrstilo mnogo plemiških družin in posameznikov. Leta 1809 je postal njegov lastnik Franc Ludovik Blagotišek pl. Kaiserfeld, sledili so mu Jožef pl. Kaiserfeld, Klavdij Ritter pl. Pittoni-Dannenfeld, Ferdinand knez Lobkowitz, potlej Žiga Conrad, dr. Pius pl. Buchau, po letu 1849 Gustav Konradi in drugi. Leta 1910 je del dvorca pogorel, a so ga lastniki, razen kapele, obnovili.
Dvorec okoli leta 1830
Po prvi svetovni vojni so dvorec posodobili, v njem pa uredili prestižno
letovišče, ki so ga obiskovali gosti iz vse Evrope. Baročni dvorec z
angleškim parkom, sprehajalnimi potmi in izbranim rastlinjem je bil
turistično zanimiv vse do začetka druge svetovne vojne. Imel je tudi
urejen gozd s tremi ribniki, kjer se je dalo kopati, ribariti,
čolnariti in drugo.
Kapela pred obnovo in danes
Po drugi svetovni vojni dvorec nekaj časa ni deloval, v osemdesetih
letih pa so slednjega obnovili in na novo opremili ter tako znova
zagnali samo delovanje. Danes je dvorec v lasti podjetja Impol iz Slovenske Bistrice, njegov najemnik pa je trenutno g. Piškur.
Prebivalka gradu, pavica Čopka
V ljudskem izročilu se je ohranila malo znana zgodba, povezana z nastankom dvorca. Ko je bil grof Dizma Attems še deček, ga je nekoč ugrabila roparska tolpa, ki jo je vodila divja Špelka. Stari grof ga je s svojimi iskal, tolovaje pobil in končno Špeli otel otroka. Ko je Dizma odrasel, je odročni sivi grad zapustil in si zbral daleč proč, v ravnici ob Dravinji, prostor za svojo novo rezidenco.
Viri (pridobljeni aprila 2019):
- http://www.gradovi.net/grad/statenberg_dvorec;
- http://www.dvorecstatenberg.si/dvorec.
Viri slikovnega gradiva (pridobljeni marca 2019):
- grad Štatenberg: https://gradovislovenije.si/project/grad-statenberg/;
- dvorišče nekoč: Adolf Wagner, dvorišče dvorca Štatenberg; Ksilografija iz reprezentančne serije
Österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, zvezek Steiermark;
- 1830: http://www.gradovi.net/grad/data/statenberg/kaiser_statenberg.jpg;
- kapela pred obnovo: slika v dvorcu;
- pogled iz zraka: http://www.geopedia.si/#T105_x552310_y131441.75_s18_b2;
- 2019: Nataša Šafhalter Đukić (osebni arhiv).
Ni komentarjev:
Objavite komentar