Dvorec Beltinci leži v naselju Beltinci. Samo naselje je prvič omenjeno že leta 1322 kot Belethfalua. Po legendi
je bila v vasi zelo lepa kobila, ki jo je pastir vsakič česal z
glavnikom. In po tej Beli, kot so klicali kobilo, se je vas začela
imenovati Belotinci.
Pogled na dvorec iz parka
Beltinska graščina, ki se izrecno omenja v
Bánffyjevem dnevniku iz leta 1532, je najverjetneje nastala v 15.
stoletju. Za zgodnejši nastanek srednjeveške utrdbe ni oprijemljivih
dokazov, čeprav je verjetno, da je v Beltincih že prej stal neki dvor
oziroma utrjeno gradišče.
Nastanek graščine se postavlja v čas rodovine Haholdov
(Bánffyjev), ni pa izključeno, da je pri tem še prej svojo vlogo
odigrala tudi rodovina Jura. Bánffyje, ki zaznamujejo srednjeveško in
renesančno obdobje beltinskega gradu, je najprej nasledil Franc Nádasdy,
ki si je graščino pridobil z darilno listino Ferdinanda III. še pred
sredo 17. stoletja, kar potrjuje tudi pogodba z Eszterházyji iz leta
1649. Ker pa je bil Franc Nádasdy zaradi sodelovanja v zaroti Zrinskih
in Frankopanov obglavljen, so tudi potomci izgubili dedne pravice do
beltinske posesti, zato je posest prešla na győrskega škofa, poznejšega
ostrogonskega nadškofa Jurija Széchényja (umrl 1695). V njegovem času je
beltinsko gospostvo postalo samostojno in bilo odtegnjeno od
lendavskega fevda, kar je po svoje omogočalo relativno trdnejši razcvet
kraja in hkrati večalo moč njegovega lastnika.
Dvorec leta 1686
Za rodbino Széchény je
posest prešla v grofovsko rodbino Ebergény in potem Csaky; v 19.
stoletju pa so beltinski grad in posestvo posedovale rodbine Gyika,
Sina, Wimpffen in kot zadnja rodbina Zichy. V posesti Marije Ifigenije
Zichy (1883-1977), poslednje beltinske grofice, je beltinski grad ostal
vse do leta 1945, nakar so jo razlastili, dvorec pa do kraja oplenili.
Iz njega so odnesli vse vrednejše predmete, od pohištva do številnih
umetnin in dragocenega drobnega inventarja.
Dvorec danes
Danes je dvorec v fazi prenove. V obnovljenih prostorih je
restavracija, poročna dvorana, odvijajo se srečanja, različne prireditve
in priložnostne razstave. Ohranjena je še graščinska shramba za žito. Izvirno je grad obdajalo
obzidje s štirimi stolpi in vodnim jarkom. Posebna zanimivost
beltinškega gradu so obokani podzemni rovi. En rov povezuje grad
Beltinci s cerkvijo sv. Ladislava, drugi pa z grajsko kaščo z vzhodnimi
vrati iz leta 1754.
Dvorec leta 1964 in 2018
Dvorec obdaja čudovit, baročno zasnovani park z lepimi domačimi vrstami
drevja in mnogimi eksoti, ki je v preteklosti obsegal okrog 14 ha
zemljišča. Na tej površini je bilo zasajenih okrog 1600 dreves, med
njimi okrog 800 eksotov. Nekatere od njih še danes najdemo v parku.
V parku
Viri (pridobljeni aprila 2019):
- https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grad-beltinci.html;
- https://kraji.eu/slovenija/beltinci_grad_beltinci/slo;
- https://www.beltinci.si/objava/63402.
Viri slikovnega gradiva (pridobljeni oktobra 2018 in aprila 2019):
- 1686: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grad-beltinci.html;
- 1964: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/beltinski-grad-2.html;
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar