Dvorec Rakičan, Murska Sobota, Slovenija

Skozi naselje Rakičan je bila v preteklosti speljana kraljeva cesta – viaregna. Rakičan se v virih prvič omenja 1322 kot Rekethye in je imel v 17. stol. trške pravice. Po zapisih iz leta 1431 je bila ob cesti zgrajena utrjena srednjeveška postojanka, ki je branila pred turškimi napadi. In tako se je začela zgodba o današnjem dvorcu.

Pogled na dvorec iz zraka

Plemiška rodbina Batthyány, ki je gospodarila s posestjo najdlje, je v 1. pol. 17. stol. grad dodatno utrdila zaradi turške nevarnosti. Po prenehanju turških vpadov so ga temeljito prezidali po baročnem okusu, tako da je iz utrdbe v poznem 17. in 18. stoletju nastal podeželski dvorec, kakršnega poznamo danes. V 17. stoletju se je utrdba spremenila v gospodarsko in trgovsko središče. Največ se je trgovalo z vini, uvažali pa so tudi sadje, kristal, tekstil in drugo blago iz Italije. V tem času so grad še dodatno utrdili, izvedene so bile številne temeljne prezidave, počasi pa je tudi dobival podobo podeželskega baročnega dvorca, ki se je ohranila do današnjih dni.

Prenovljeni del dvorca

Življenje v dvorcu je bilo pestro, grofje so živeli v vzhodnem traktu, s katerimi je živela tudi služinčad. Konec 19. stoletja je bila lastnica dvorca  grofična Georgina Batthany, ki se je proti koncu 20. stoletja poročila z avstrijskim grofom Saint Julienom Wallseejem. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, Helena in Albert, ki sta po materini smrti podedovala vsak polovico posestva. Helena je že zelo mlada ovdovela, odšla v samostan in postala redovnica. Albert se je poročil z grofico Rose – Marie Wartemburg iz bližine Salzburga. Po Albertovi smrti je grofica Helena podedovala njegov delež. Ker je stalno prebivala v Avstriji, so posestvo upravljali oskrbniki. Starejši ljudje se po pripovedovanju svojih prednikov spomnijo značaja lastnikov dvorca, še posebej grofice Batthany, ki naj bi bila dobra gospa. Vsak dan je peš hodila k maši v Mursko Soboto; leta 1880 je dala v grajski park zgraditi kapelico. Grof je bil akademski slikar, ukvarjal pa se je tudi s čarovništvom. Del čarovnije je še vedno ostal v dvorcu, saj naj bi se dobri duh še dandanes prikazoval izbranim. Po smrti grofice se je družina preselila v grad Wartenburg pri Salzburgu. V Rakičan so prihajali ob božiču in ostajali po dva tedna. Znano je, da so ob prihodu vedno obdarili otroke tistih ljudi, ki so delali na posestvu. Na posestvu je še danes hlev s 15 konji.

Propadajoča kapelica v parku leta 2018

Dvorec je imel poleg bivalnega dela še 1200 hektarjev zemljišča – gozdove in obdelovalne površine ter grajski park v obsegu približno 10 hektarjev. Park še danes vsebuje kar nekaj pomembnih drevesnih vrst, med najpomembnejšimi sta črni oreh, ki so ga včasih uporabljali za izdelovanje puškinih kopit, ter tulipanovec. Obseg parka se giblje okrog 10 hektarjev, krasijo pa ga edinstvene vrste dreves, med katerimi sta najpomembnejša tulipanovec in črni oreh, ki so ga nekoč uporabljali za izdelovanje puškinih kopit. V parku še danes prebivajo tudi divji zajci, ki so jih zaradi njihove velikosti poimenovali kar »kenguru zajci«. Skozi park vodi tudi učna pot, ki se konča pri kapelici in grobnici, ki sta bili zgrajeni leta 1880.

Dvorec leta 1982

Po vojni je bil v dvorcu dom starejših občanov. Po prevzemu Konjeniškega kluba Rakičan se je leta 1980 pričela obnova parka, 1990 pa prenova strehe dvorca.    

 Še neobnovljeni del dvorca leta 2018

V  gradu Rakičan  ima  danes svoj  sedež  Raziskovalno izobraževalno središče, RIS Dvorec Rakičan, ki ponuja številne izobraževalne dogodke, in Konjeniški klub Rakičan. Možna je ježa konj ali ponijev, šola jahanja ali vožnja s kočijo.

Park okoli dvorca, v njem so tudi otroška igrala

Viri in literatura (pridobljeni aprila 2019):

-  https://www.ris-dr.si/go/540/311/VODEN_OGLED_DVORCA_IN_GRAJSKEGA_PARKA
- https://www.ris-dr.si/go/488/293/TURIZEM

- https://www.ris-dr.si/go/488/293/TURIZEM
- http://www.zkts-ms.si/turizem/dvorec-rakican

- http://murska-sobota.si/sites/default/files/datoteke/MURSKA%20SOBOTA%20-%20KATALOG%20SPLET%20SLO.pdf  

Viri slikovnega gradiva (pridobljeni oktobra 2018 in aprila 2019):

- dvorec leta 1982: Ivan Stopar: Grajske stavbe v Vzhodni Sloveniji, 2. knjiga, Založba park, Ljubljana 1991, str. 113,

- pogled iz zraka: http://geopedia.si/#T105_F1173:50372_x591952.75_y167695.5_s18_b2,

- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.