Trdnjava Gradina, Doboj, Bosna in Hercegovina

Poseben geografski položaj mesta Doboj v Bosni in Hercegovini (na levem bregu Bosne, ob sotočju reke Usora in Spreca) je imel pomembno vlogo pri razvoju kot velik center z razvitimi cestnimi in železniškimi povezavami. Že leta 1864 skozi mesto je bila postavljena makadamska cesta, ki je vodila od Broda v Sarajevo , leta 1979 je bila naročena ozkotirna železnica Brod-Doboj, v nekaj mesecih pa je bilo s Sarajevom že povezano z železnico. 

 Trdnjava Gradina danes

Danes je mesto  kulturno središče z zgodovinskimi spomeniki, tukaj se nahajajo številne visokošolske ustanove. S svojo arhitekturo dokazuje, da je stičišče različnih kultur in religij, saj je v njem moč videti islamsko, katoliško, pravoslavno in židovsko (ali kot ji pravijo tu-jevrejsko) cerkev.

Doboj nekoč

Trdnjava Gradina, ki je preživela številna vojna osvajanja, je največja znamenitost mesta. Zgradili so jo v 13. stoletju, v pisnih virih pa se prvič omenja leta 1415. 

V Doboju je bil leta 1449 dosežen sporazum med bosanskim kraljem Stjepanom Tomašem, srbskim vladarjem iz dinastije Kotromanića, in Madžarsko o skupni vojaški akciji proti Turkom. Sredi 15. stoletja je bilo to območje mesto bosanske, madžarske in turške strani, ki je leta 1476 končno vstopilo v turško državo. Po padcu Madžarske v turške roke je to območje izgubilo strateški pomen.

                                          Trdnjava v srednjem veku

Po beograjskem miru leta 1739 je bil ustanovljen dobojski kapetan. Glede na ozemlje in število vojakov je bil med malimi kapitani. Mesto je bilo zapuščeno leta 1851.

                               Informativne table na trdnjavi nas poučijo o preteklosti

Med drugo svetovno vojno je bila trdnjava v Doboju prilagojena sodobni vojni utrdbi. Nemci dele trdnjave prilagodili sodobnim bunkerjem. 

                                                Pogled na mesto Doboj s trdnjave

Danes trdnjavo počasi ponovno oživljajo.

Pred leti je potekala na njej živahna turistična dejavnost (prodajalna spominkov, igrišče za otroke, prireditveni prostor, viteški boji...), ki pa je v preteklih letih zamrla. Škoda.Je pa trdnjava vsekakor vredna ogleda.

 

Viri (pridobljeni maja 2019):

- https://bs.wikipedia.org/wiki/Dobojska_tvr%C4%91ava,

- informativne table po trdnjavi.

Viri slikovnega gradiva (pridobljeni maja 2019):

- trdnjava v srednjem veku: https://howlingpixel.com/i-bs/Doboj, 

- Doboj nekoč: https://www.zapadnisrbi.com/zapadni-srbi/republika-srpska3/dobojsko-posavska-regija/18-doboj-trebava-ozren-i-posavina?start=6,

- Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.