Po legendi je Trakoščan svoje ime
dobil po stari utrdbi iz časa antike (arx Thacorum), druga legenda pa govori,
da je Trakoščan dobil ime po vitezih Drachenstein, ki so v zgodnjem srednjem
veku gospodarili tem krajem.
Amfiteater v parku
Samo ime Trakoščan se prvič omenja v zgodovinskih
zapisih in dokumentih iz leta 1334. Gospodarji utrdbe v prvih stoletjih niso
znani, je pa znano, da so njeni lastniki bili grofje Celjski, ki so gospodarili
in posedovali posesti po celotni Zagorski kneževini. Po njihovem izumrtju
Trakošćan deli usodo mnogih njihovih gradov in posesti, ki menjujejo razne
lastnike. V tej delitvi je dvorec Trakoščan najprej pripadal vojskovodji Janu
Vitovcu, potem hrvaškemu banu Ivanišu Korvinu, ki pa ga je podaril svojemu
podbanu Ivanu Gyulayu. Njegova družina ima v posesti dvorec skozi tri
generacije vse do leta 1566, ko umre njihov zadnji potomec in lastništvo
prevzame država.
Pogled na grad s strani ceste
Cesar svetega rimskega cesarstva in hrvaško-ogrski kralj
Maximilijan II. je za posebne zasluge posest Trakoščan leta 1584 dodelil
vplivni hrvaški rodbini Drašković oziroma hrvaškemu teologu, državniku in
kardinalu Juraju Draškoviću II. (1525 – 1587). Leta 1592 ga v času naslednika
rodbine Ivana II. Draškovića (plošča z grbom in napisom na zahodnem stolpu)
znatno obnovijo in dodatno dogradijo zahodni obrambni stolp. Omenjen stolp
dvorcu da pomembno vlogo pri obrambi z ognjenim orožjem. V tem času dodajo tudi
nadstropje, zvišajo osrednji stolp in na novo zastavijo notranje dvorišče z
arkadami. Dvorec Trakoščan pri tem dobi osnovne gabarite, ki so vidni še danes,
o tem pa priča najstarejši ohranjen prikaz iz leta 1667.
Pod dvorcem se nahaja umetno jezero
V sporu Gašparja Draškovića
mlajšega in njegovega zeta Nikole Zrinskega v prvi polovici 17. stoletja je
dvorec delno porušen, zato se družina Drašković preseli v obnovljeni in
razširjeni dvorec Klenovik pri Varaždinu. Kljub temu v svojem imenu ohranijo
ime Trakoščanski, dvorec pa utrdijo za vojaške potrebe. V 18. stoletju je
dvorec večinoma zapuščen ter je videti, da družina Drašković v njem sploh ne
biva. Zanj se ponovno začnejo zanimati koncem 18. stoletja in v začetku 19.
stoletja, ko obrambnim stolpom dodajo krone oziroma nadzidke s strelnimi
linami, osrednjemu stolpu pa ločeno razgledno teraso. Dodatno še ojačijo
obzidje in dodajo pas obrambnih objektov in obrambnih stolpov na vznožju
dvorca.
Pogled na dvorec s strani jezera
Sredi 19. stoletja oziroma med leti 1850 – 1860 se rodbina Draškovič
oziroma podmaršal Juraj Drašković odloči za ponovno temeljitejšo obnovo dvorca.
Obnovijo in spremenijo ga v svoj reprezentančni oziroma rezidenčni dvorec v
duhu novega časa romantike in vrnitve k naravi ter družinski tradiciji. Obnova
je potekala torej v duhu romantizma v neogotskem stilu, istočasno pa okolico
dvorca pretvorijo v romantični gozdni park z redkimi drevesnimi vrstami in
grmovnicami ter sprehajalnimi potmi ter vrtnimi lopami. Prav tako uredijo
dodatne poti ob umetnem jezeru. Pri obnovi so bili poudarjeni vsi pomembni
elementi obnove, posebej pa vhod skozi vzhodni obrambni stolp z mostom in grbom
Drašković-Malatinski iz 18. stoletja. Rodbina Drašković ima dvorec in okoliške
posesti v lasti (v njem pogosto bivajo) vse do leta 1944, ko se preselijo v
Avstrijo. Hitro za tem je dvorec nacionaliziran, od leta 1953 pa je v njem
muzej z bogato stalno zgodovinsko zbirko.
V samem dvorcu se je možno
sprehoditi čez prostore v štirih nadstropjih (knjižnica, molilnica, kuhinja,
viteška dvorana, dnevne sobe, spalnice, atelje Juliane Erdody in
orožarna). V prostorih je razstavljeno do potankosti obdelano pohištvo,
slike, knjige, orožja in drugi predmeti.
Ob dvorcu stoji v sklopu parka
tudi znamenita baročna kapelica sv. Križa iz 18. stoletja (1754), ki jo je dala
zgraditi Suzana Malatinski, soproga Josipa Kazimira Draškovića. Kljub njeni
majhnosti je posebno mikavna njena notranjost, ki vsebuje vse elemente kakšne
večje in mogočnejše cerkve. Tako ima povišan prostor za zbor z orglami,
prižnico, spovednico in klop z dvignjeno katedro in oltarjem. Zunanjost
cerkvice je enostavna, le na zvoniku so opazne dekoracije v stilu baročnega
klasicizma. Nekoč so v kapelici maševali le ob velikih verskih praznikih, danes
pa ob nedeljskih mašah še opravljajo zelo popularne obrede »trakoščanskih porok«.
Kapelica v parku
Pod gradom se vije umetno jezero,
okoli katerega je urejena sprehajalna učna pot Pot vil z 20 učnimi
točkami, s katerimi boste odkrili naravno vrednost park gozda Trakošćan in
okolice. Pot okoli jezera je dolga 5 km, ob njej pa so opisane poučne
značilnosti rastja in živalstva. Po jezeru se lahko tudi zapeljete s pedolinom.
Po jezeru se lahko tudi vozite (z izposojenim pedolinom)
Viri (pridobljeno novembra 2018):
- https://mojsvet.info/trakoscan-eden-od-najatraktivnejsih-dvorcev-hrvaske/;
- https://narod.hr/kultura/dvorac-trakoscan-ponos-hrvatskog-zagorja.
Viri slikovnega gradiva (pridobljeno oktobra 2018):
- 1869: info tabla v parku;
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.
Ni komentarjev:
Objavite komentar