Po različnih razlagah je grad v Negovi nastal iz lesene strelske utrdbe v
enajstem ali dvanajstem stoletju. Negova, ki se kot Negoinezelo prvič
omenja med leti 1106 in 1124, je dobila ime po plemiču Negoju, večkrat
omenjenem v srednjeveških pisnih virih. V Otokarjevem urbarju leta 1267
se kraj omenja kot Negowe, grad pa se prvič omenja leta 1425 kot vest
Negaw. Na območju negovske gospoščine je bilo najdenih več kamnitih
sekir in 26 tako imenovanih Negovskih čelad, od katerih je danes v
Sloveniji ohranjena le ena, in sicer v Narodnem muzeju v Ljubljani.
Kot prvi lastniki posesti se omenjajo
koroški vojvode Spanheimi, ki so grad okoli leta 1120 podarili
Šentpavelskemu samostanu na Koroškem. Nato je Negovski grad leta 1431
prešel v last viteške družine iz Gornje Štajerske Perneških. Prvi
lastnik je bil Wilhelm Perneški, nato sin Jernej Perneški, ki se je v
15. stol bojeval z Ogri. Ko je prišlo do spora med Friderikom III.
rimsko-nemškim cesarjem in ogrskim kraljem Matijo Korvinom (Kralj
Matjaž) je Jernej Perneški vodil cesarsko vojsko in skupaj z njo ugrabil
sina Ivana Frankopana in ga odpeljal na Negovo. Matija Korvin ga je
odkupil in Jernej ga je nato poslal iz Negove. Vendar je leta 1487
Matija Korvin napadel Negovski grad. Na ta dogodek priča t.i. »Matjaževa
krogla«, ki krasi vhodni portal v stari del gradu. Po letu 1543 je bila
Negova vse do druge svetovne vojne v posesti plemiške rodbine
Trauttmansdorff.
Grad iz zraka
V srednjem veku so gospodje na tem
območju imeli pravico do sodne oblasti, kar nam dokazujejo najdbe
gorskih pravdarskih obravnav in del sramotilnega kamna ali prangerja, ki
se nahaja zraven cerkve svete Device Marije in nosi letnico 1656. Na
njem je grajska ali trška gospoda kaznovala prestopnike.
Danes je del gradu obnovljen
Malo znano je, da je bila graščina Negova v 17. stoletju najmogočnejša posest med Muro in Pesnico.
V grad se lahko vstopi od 1.4.-31.10.
Grad je sestavljen iz treh delov.
Stari grad, najstarejši del, je iz 2. polovice 14. stoletja in še ni
obnovljen. Konec 15. stoletja, po končanih bojih z Ogri, so ga dozidali
in povečali. V notranjosti južnega trakta je 80 m studenec, ki sta ga
po pripovedovanju izkopala dva, na smrt obsojena jetnika, in si tako
prislužila svobodo. Notranje dvorišče starega gradu je iz poznogotskega
obdobja, stopnišče je renesančno. Stari grad so največ dozidavali med
leti 1605 in 1617. Zato je nad vhodom v stari del letnica 1617 zraven
Matjaževe krogle. V tem delu se nahaja t.i. »Turška glava«. Po legendi
sodeč gre za prvega Turka, ki je v času turških vpadov preplezal zid
Negovskega gradu in bil živ sezidan v steno gradu.
Novi grad je leta 1615 dal zgraditi
Maximilian von Trauttmansdorff. Leta 1633 je bilo urejeno tudi zunanjo
dvorišče in tako je grad dobi sedanjo podobo. Tretji del gradu je
Predgradje, kjer je bilo urejeno gospodarsko poslopje z
poznorenesančnimi portali in dvema stolpoma. V gospodarskem poslopju so
bili konjski hlevi, delavnice in sobe za služinščad. Celoten grad je
obdan z obzidjem in strelnimi linami. Grad so obdajali tudi trije dvižni
mostovi, ki so skrbeli za varnost pred napadi. Gradnjo gradu so
nadzirali italijanski mojstri graškega ceha, pomagali so tudi mojstri iz
Radgone. Kamenje za gradnjo so lomili pri cerkvi in v Ljutomeru, les so
po Muri splavili iz Leobna, apno so žgali doma, opeko so pripeljali iz
Gornje Radgone.
Trauttmansdorffi so večina časa
preživeli na drugih gradovih, v Negovi so imeli le svoje oskrbnike in
uradnike, posamezni člani rodbine pa so, zlasti poleti, prihajali na
tukajšnjo posest. Renesančna, dolga in podkletena stavba, ki zakriva pogled
(od vhoda) na stari del gradu je bila zgrajena 1615, imenovana tudi
novi grad, v času lastništva Maksimiljana Trautmannsdorfa, ki je bil
verjetno najmarkantnejši iz rodu Trautmannsdorfov, ki so bili lastniki
gradu vse do 2. svetovne vojne. Potomci so Negovo zadnjič obiskali leta
1993.
Notranje dvorišče
Po drugi svetovni vojni je Negovski
grad prevzela Banska uprava. Nekaj časa so bila v njem stanovanja, danes
ima status kulturnega spomenika državnega pomena. Danes se v njem odvijajo številni dogodki, poroke, delavnice, razstave...
Viri (pridobljeni marca 2020):
- https://www.google.com/maps/d/u/0/viewer?msa=0&mid=1WlBJqkwwfMWV-EbhZK2PQc6rxiI&ll=46.62517520409536%2C15.86515773193355&z=12;
- https://www.kultprotur.si/sl/grad-negova/zgodovina.
Viri slikovnega gradiva (pridobljeni marca 2020):
- grad nekoč: https://www.kultprotur.si/sl/galerija/gornja-radgona-nekoc;
- pogled iz zraka: http://www.geopedia.si/#T105_F1173:45631_x572205.75_y163428.5_s18_b2;
- 2020: Nataša Šafhalter Đukič, osebni arhiv.
