Nekdanja Cesarsko-kraljeva moška kaznilnica je bila po naročilu
Ministrstva za pravosodje zgrajena med letoma 1884 in 1889 po načrtih
inženirja R. von Neubauerja, gradnjo je vodil graški nadinženir Franz
Maurus. Relativno velika stavba je bila postavljena na tedaj nepozidanem desnem
bregu Drave, na območju med starim (tedaj državnim) in železniškim
mostom. Kaznilnica je imela za tiste čase značilno zvezdasto zasnovo; iz
osrednjega trakta, v katerem sta bili med drugim katoliška in
pravoslavna kapela, je na južni strani izhajalo pet večjih in trije
manjši štirietažni trakti z zaporniškimi celicami. (2)
Prve kaznjence je sprejela leta 1889. V njej so prestajali kazni obsojenci zaradi kriminalnih dejanj in političnega delovanja proti državi. Imela je tudi oddelek za mladoletne prestopnike. (1)
Kompleks leta 1899
Prostora je bilo za 542 kaznjencev, ki so kazni prestajali v skupnih prostorih ter v t.i. samotnem zaporu. Število kaznjencev je zelo nihalo: leta 1889 je prestajalo kazen 99 obsojencev, leta 1921 pa največ, in sicer 661. Do začetka 2. svetovne vojne je v mariborski kaznilnici kazen prestajalo 14 649 obsojencev, med njimi številni politični obsojenci. (1)
Pogled iz zraka, leto 1915
Nekdanja cesarsko-kraljeva moška kaznilnica, ena najsodobnejših v tedanji Avstro-ogrski državi, je bila zgrajena med letoma 1884 in 1889. Relativno velika stavba (16.000 m2) z za tiste čase značilno zvezdasto zasnovo je bila postavljena na tedaj nepozidanem desnem bregu Drave, na območju med starim in železniškim mostom.
Delno obnovljena stavba leta 2018
Karantena je dobila ime po delu objekta, kjer je bila nekoč zaporniška bolnišnica.
Med zavezniškim bombardiranjem konec druge svetovne vojne je bila stavba delno porušena. Po vojni so jo delno rekonstruirali, delno pa podrli.
Po preselitvi zaporov iz Maribora na Dob v Mirnski dolini leta 1963, je stavba služila za skladišča in poslovne prostore, za muzejske namene pa je bila urejena celica, v kateri je bil zaprt Josip Broz-Tito. S podrtjem obzidja in opustitvijo vrta se je začela degradacija okolice, ki jo je po letu 2000 še pospešila izgradnja nakupovalnega središča Europark v neposredni bližini.(2)
Po preselitvi zaporov iz Maribora na Dob v Mirnski dolini leta 1963, je stavba služila za skladišča in poslovne prostore, za muzejske namene pa je bila urejena celica, v kateri je bil zaprt Josip Broz-Tito. S podrtjem obzidja in opustitvijo vrta se je začela degradacija okolice, ki jo je po letu 2000 še pospešila izgradnja nakupovalnega središča Europark v neposredni bližini.(2)
Propadajoči deli kompleksa leta 2018
Del kompleksa je danes obnovljen in ga uporabljajo NVO na področju ljubiteljske kulture (Karantena), v delu ima prostore Mariborska razvojna agencija (MRA).
Viri (pridobljeni septembra 2018):
- (1)http://www.nd-mb.si/informacije/prostori/karantena/,
- (2) http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kaznilnica.
Viri slikovnega gradiva (pridobljeni septembra 2018):
- 1915: http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kaznilnica,
- 1899: http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kaznilnica,
- 1899: http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kaznilnica,
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.
