Za začetek zgodbe o plišastih medvedkih je zaslužen nekdanji ameriški
predsednik Theodore Roosevelt. Zaradi spora glede meje med zveznima
državama Mississippi in Louisiana se je odpravil novembra 1902 na obisk
Mississippija, kjer si je za razvedrilo privoščil lov na medvede. Tri
dni so se mu ti spretno izmikali, zato so bili njegovi gostitelji povsem
obupani, saj svojega predsednika vendarle niso mogli gledati tako
ponižanega.
Z združenimi močmi so ujeli črnega medvedjega mladička, ga privezali k drevesu in zadovoljni oznanili predsedniku, naj ustreli svojo trofejo. A v nasprotju s pričakovanji mu je Roosevelt obrnil hrbet in ga ni hotel ubiti. Mladiček je dogodek preživel in se zapisal v zgodovino. Zgodba je namreč pritegnila tudi Clifforda Berrymana, ki je 16. novembra 1902 v časopisu Washington Star objavil karikaturo, na kateri je ameriški predsednik, ki so ga ljubkovalno klicali Teddy, kazal hrbet prestrašenemu medvedku (1)
Z združenimi močmi so ujeli črnega medvedjega mladička, ga privezali k drevesu in zadovoljni oznanili predsedniku, naj ustreli svojo trofejo. A v nasprotju s pričakovanji mu je Roosevelt obrnil hrbet in ga ni hotel ubiti. Mladiček je dogodek preživel in se zapisal v zgodovino. Zgodba je namreč pritegnila tudi Clifforda Berrymana, ki je 16. novembra 1902 v časopisu Washington Star objavil karikaturo, na kateri je ameriški predsednik, ki so ga ljubkovalno klicali Teddy, kazal hrbet prestrašenemu medvedku (1)
Karikatura v The Washington Post iz leta 1902
Karikatura je, skupaj z zgodbo, navdušila ameriško javnost, lokalnega
trgovca v Brooklynu Morrisa Michtoma in njegovo ženo Rose pa tako
očarala, da sta sešila plišasta medvedka, ju napolnila z lesno volno in
ju skupaj s karikaturo postavila v izložbo. Naj vsi vedo, kako ponosna
sta na pravilno odločitev svojega predsednika. Mimoidoči so simbolno
sporočilo spregledali, ne pa medvedkov, ki, drugače od nekdanjih, nista
bila prav nič strašljiva in tudi na vseh štirih nista stala. Bila sta
prijazna, nedolžna in prikupna.(1)
Morris Michtom in njegov prvi medvedek
Najsi sta bila nenavadna ali ne, kupci so hoteli imeti prav takšne. Da
pa jih ne bi prodajal brez imena, je Michtom zaprosil predsednika
Roosevelta za dovoljenje, ali jih sme poimenovati po njem. Nobenih ovir
ni bilo in ljudje so končno dobili Teddyjeve medvedke ali Teddy”s Bears,
kakor so jih imenovali do leta 1906, ko je v reviji Plythings izšel
oglas za medvedke, takrat prvič imenovane medvedki Teddy ali Teddy
Bears. Michtom in njegova žena sta šivala noč in dan, da sta dohitevala
vse večje povpraševanje, že leto 1903 pa sta s partnerji odprla prvo
ameriško podjetje za izdelavo medvedkov, imenovano Ideal Novelty and
Toy. (1)
Reklama iz leta 1907
Medvedke so izdelovali tudi v Evropi, in sicer Nemka Margarete Steiff.
Margarete Steiff se je rodila 24. julija 1847 v mestu Giengen an der
Brenz kot tretja od štirih otrok. Pri osemnajstih mesecih starosti je
dobila visoko vročino, po kateri so njene noge ostale paralizirane,
premikanje desne roke pa ji je povzročalo bolečino.
Tri leta kasneje ji je zdravnik v Ulmu diagnosticiral otroško paralizo. Številna zdravljenja in obiski pri zdravniku niso obrodili rezultatov in njeni starši so bili obupani.Toda nasmejana Margarete se ni vdala. V šolo so jo z vozom za seno vozili njeni sorojenci in otroci iz okolice, v razred pa jo je po stopnicah nosila ženska, ki je živela blizu šole.
Kljub bolečini v desni roki je tudi Margarete sledila sestrama v šiviljsko šolo in pri sedemnajstih končala izobraževanje za šiviljo.
Njeni starejši sestri Marie in Pauline sta leta 1862 odprli šiviljski salon za ženske, kjer je Margarete občasno pomagala. Ko sta Marie in Pauline približno osem let kasneje zapustili rojstno mesto, je Margarete nadaljevala sama.
Tri leta kasneje ji je zdravnik v Ulmu diagnosticiral otroško paralizo. Številna zdravljenja in obiski pri zdravniku niso obrodili rezultatov in njeni starši so bili obupani.Toda nasmejana Margarete se ni vdala. V šolo so jo z vozom za seno vozili njeni sorojenci in otroci iz okolice, v razred pa jo je po stopnicah nosila ženska, ki je živela blizu šole.
Kljub bolečini v desni roki je tudi Margarete sledila sestrama v šiviljsko šolo in pri sedemnajstih končala izobraževanje za šiviljo.
Njeni starejši sestri Marie in Pauline sta leta 1862 odprli šiviljski salon za ženske, kjer je Margarete občasno pomagala. Ko sta Marie in Pauline približno osem let kasneje zapustili rojstno mesto, je Margarete nadaljevala sama.
Leta 1874 je Margaretin oče prenovil svojo hišo in ji zgradil delovno
sobo, majhen šiviljski salon. S prvim denarjem, ki ga je zaslužila sama,
si je kupila šivalni stroj. Kolo šivalnega stroja je bilo na desni
strani, kjer ga je le s težavo poganjala, zato je bilo treba napravo
obrniti. (2)
Margarete Steiff
Leta 1877 ji je Adolf Glatz, mož njene sestrične, svetoval, naj bolje
poskrbi za svojo neodvisnost. Na njegov nasvet je Margarete ustanovila
svoje podjetje za oblačila iz filca ter uspešno prodajala oblačila in
druge izdelke, ki jih je izdelovala. Kmalu je lahko zaposlila več
šivilj. Margarete je 8. decembra 1879 v reviji Modenwelt (Modni svet)
videla kroj za majhnega plišastega slončka. S pomočjo tega kroja je
najprej naredila blazinico za bucike, vendar so mehki slončki hitro
postali priljubljeni med otroki kot igrače.(2)
V svojem podjetju je prvega plišastega
medvedka naredila leta 1902, oziroma ga je naredil njen nečak Richard Steiff,
vnet občudovalec živih medvedov. Nenehno je risal skice, tako v
živalskih vrtovih kot v potujočih cirkusih, vendar z rezultati nikoli ni
bil zadovoljen. Hotel je narediti medvedka, ki bo s svojo mehkobo
osvojil otroke, obenem pa bo mogel premikati okončine. Kar nekaj let je
eksperimentiral in garal, da je leta 1902 le našel, kar je iskal.
Medvedka z dolgimi tacami, usločenim hrbtom, dolgim smrčkom in
okončinami, ki so se premikale, ker so bile na trup pritrjene z vrvjo.
Poimenoval ga je medved 55PB.
Evropejci nad medvedom 55PB niso bili navdušeni, ko ga je podjetje
Steiff leta 1903 na sejmu igrač prvič predstavilo javnosti, medtem ko so
Američani ostali odprtih ust. Neki ameriški podjetnik je naročil tri
tisoč medvedkov, potem pa so naročila z druge strani Atlantika prihajala
tako pogosto, da je Steiff moral celo odpreti novo tovarno. Bil je
namreč čas, ko so se v Ameriki že kazali zametki nove obsesije,
imenovane Teddyjevi medvedki. In ker je to ime tam označevalo vse
plišaste medvedke, je Steiff vanj preimenoval tudi svojega medvedka
55PB.(1)
Medvedek 55PB
Richard Steiff pa je hotel še več – medvedka, katerega okončine se bodo
resnično premikale. Po vrsti neuspelih poizkusov je leta 1905 dognal, da
se bo moral odpovedati vrvi in uporabiti kolute. Medvedki so bili zdaj
popolni, in to v pravem trenutku, kajti leta 1906 je bila medvedja
mrzlica na vrhuncu. Podjetje Steiff je samo leta 1907, le pet let po ne
prav obetajočem začetku, izdelalo 974.000 plišastih medvedkov.
Izdelovalo jih je, vse dokler jih po koncu druge svetovne vojne niso
nevarno ogrozile poceni azijske sintetične plišaste igrače, ki jih je
bilo mogoče prati.
Zaradi njihove praktičnosti in cenenosti se je že zdelo, da bodo ročno, iz dragih materialov izdelani medvedki za vedno šli v pozabo. »Rešil« jih je igralec Peter Bull, ki je leta 1969 izdal knjigo o svoji zbirateljski strasti, starih medvedkih, in spet vzpodbudil zanimanje zanje.(1)
Zaradi njihove praktičnosti in cenenosti se je že zdelo, da bodo ročno, iz dragih materialov izdelani medvedki za vedno šli v pozabo. »Rešil« jih je igralec Peter Bull, ki je leta 1969 izdal knjigo o svoji zbirateljski strasti, starih medvedkih, in spet vzpodbudil zanimanje zanje.(1)
Peter Bull
Viri (pridobljeni julija 2019):
- (1) http://www.razglej.se/plisasti-medvedek/;
- (2) https://www.steiff.si/znamka-steiff/zgodovina-podjetja/.
Viri slikovnega gradiva (pridobljeni julija 2019):
- karikatura: https://en.wikipedia.org/wiki/Morris_Michtom;
- Morris Michtom: https://mholloway63.wordpress.com/2015/02/15/the-happened-on-february-15th-the-teddy-bear/;
- reklama iz leta 1907: http://www.oxfordteddybearuniversity.co.uk/Bear_History.php;
- Margarete Steiff: https://de.wikipedia.org/wiki/Margarete_Steiff#/media/Datei:Steiffmargarete.jpg;
- Medvedek 55PB: https://de.wikipedia.org/wiki/Richard_Steiff#/media/Datei:Nachbildung_55PB_Steiff_Museum_Giengen.jpg;
- Peter Bull: Pinterest.
Ni komentarjev:
Objavite komentar