Kadetnica v Mariboru

V Avstriji so prvi kadetski inštituti, pozneje imenovani kadetnice, nastali na začetku vladavine cesarja Franca Jožefa (1848-1916), v sklopu njegovih vojaških reform, ki so šolanje na vojaških akademijah omejile na štiri leta, hkrati pa uvedle kadetske inštitute, da bi gojence pripravljali za vstop na vojaške akademije. Ustanovljeni so bili štirje kadetski inštituti, med njimi 1856 leta tudi k.k. Kadetteninstitut v Mariboru. Šolanje v inštitutih je potekalo štiri leta, gojenci pa so bili večinoma sinovi častnikov in državnih uradnikov. Mesto Maribor je zato, da bi dobilo kadetski inštitut, samo financiralo nakup zemljišča pod Pohorjem, ker je predvidelo, da bo oskrbovanje inštituta za mesto vir novih dohodkov. Po nakupu je zemljišče podarilo državi, ki je začela z gradnjo julija 1853 in jo končala aprila 1856. 

Kadetnica leta 1899

Zgradbo sta načrtovala arhitekta Eduard van der Nuell in August Sicard van Sicardsburg, gradbena dela je opravil graški gradbenik Karl Ohmayer.

Kadetnica nekoč in danes

Poslopje je bilo zgrajeno v letih od 1853 do 1856 kot največja tovrstna stavba v tedanji Avstriji, s katero je bil v Mariboru uveden neoromanski slog. Najprej je bilo namenjeno pehotni kadetnici (1856-1870 in 1894-1913), kasneje pehotni vojašnici (1870-1894), višji vojaški realki (1813-1921), inženirski oficirski šoli (1921-1941), nemški podoficirski šoli (1941-1945) in vojašnici jugoslovanske armade (1945-1991). Od 1991 je bilo poslopje prazno. Leta 2003 je bila stavba pregledana in preiskana, obremenitve njene nosilne konstrukcije pa računsko analizirane. Na osnovi ugotovitev so bila izdelana priporočila za sanacijo poškodb in utrditev konstrukcije. Po zadnji prenovi (2004-2009) je v njej center za vojaško izobraževanje in usposabljanje, vojaški muzej in informacijske službe.

Vhod v kadetnico

S svojimi dimenzijami je še danes med večjimi historičnimi stavbami. Pročelja so oblikovana v neoromanskem slogu s polkrožnimi zaključki oken in dekorativnimi elementi.

  

V stavbi so bile še telovadnica, jedilnica, kuhinja, v drugem nadstropju kapela, v tretjem učilnice ter štiri spalnice s po petdesetimi ležišči. Niso manjkale ne orožarne in ne izpitna dvorana. Na podstrešju je bil vodni zbiralnik, saj je bila to prva stavba v Mariboru, ki je imela lasten vodovod. Čista studenčnica iz Antonovega studenca izpod Pohorja je v stavbo pritekala po 3034 metrov dolgem cevovodu. Na strehi so bile štiri terase, še danes pa je v njej 598 oken.

Okolica stavbe je bila zasajena s platanami, topoli in divjimi kostanji ter iglavci, dodali pa so jim še grmičevje in cvetlične nasade. Iz vhodne veže je pot vodila v zvezdni drevored in naprej v angleški park. Del parka so bili tudi fontana in vodnjaka. V smeri proti mestu je potekal drevored topolov in divjih kostanjev in se na koncu priključil na Cesto Franca Jožefa, današnjo Gorkega ulico. Inštitut je imel tudi lasten plavalni bazen, ekonomijo z živino in obdelovalnimi površinami ter lastne agregate za proizvajanje električne energije.
Na posestvu ob stavbi so bili kegljišče, ribnik in skladišče za orožje ter zunanja telovadišča. Zamisli o lastnem botaničnem vrtu se nikoli niso uresničile.

Pred pročejem stavbe so leta 1899, kot obeležitev petdesete obletnice vladavine cesarja Franca Jožefa I., postavili celopostavni bronasti cesarjev spomenik, delo dunajskega kiparja Edmunda Hofmanna von Aspernburga (1847-1930). Žal je bil kip po razpadu Avstro-Ogrske uničen, ohranjen pa je podstavek.

Pogled na mogočno zgradbo

Viri (pridobljeni septembra 2018 in februarja 2019):
- http://www.dedi.si/dediscina/348-kadetnica-v-mariboru;
- http://www.vojaskimuzej.si/muzej.aspx?item=kadetnica;
- http://dk.mors.si/Dokument.php?id=1077.

Viri slikovnega gradiva (pridobljeni septembra 2018 in februarja 2019):
- 1899: https://www.cvek123.com/maribor-3.15.html;
- kadetnica nekoč: http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kadetnica; 
- vhod v kadetnico: https://homocumolat.com/2018/07/23/podobe-starega-maribora/;
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.