Grad, dvorec, palača...

Med raziskovanjem stavb pogosto naletim na njihova najrazličnejša poimenovanja: grad, dvorec, dvor... Pogosto se za isto stavbo v najrazličnejši literaturi uporablja različno poimenovanje. Povzemam članek na https://www.arhinet.info, kaj so značilnosti gradov, kaj dvorcev...

Kaj je grad?

Grad ima v arhitekturi pravzaprav več pomenov, saj se uporaba tega izraza razlikuje glede na lokacijo, zgodovinski čas in karakteristike določene stavbe. Na območju Slovenije in sosednjih držav ima beseda grad bogato zgodovino. Sprva se je ta izraz uporabljal za poimenovanje preprostega pribežališča, ki je bil običajno obdan z obrambnim zidom, jarkom ali nasipom ter je služil za umik plemen v času napadov.

V srednjem veku se je iz tovrstnih pribežališč razvil »pravi grad«, če bi lahko tako poimenovali srednjeveške zgradbe, na katere ob omembi gradu danes pomisli največ oseb. V tem obdobju je izraz označeval večje stavbe v lasti fevdalnega gospoda. Te so bile namenjene stanovanju, upravnim nalogam in celo uradnemu sedežu gospode, hkrati pa so imele številne obrambne elemente, zaradi katerih so pogosto delovale kot trdnjave ali utrdbe.

Dvor in dvorec

Izraza dvor in dvorec se pogosto uporabljata za opisovanje značilnih »kraljevskih« zgradb, ki so običajno postavljene na ravnini in se ponašajo z nekoliko prestižnejšo zunanjostjo in bogato notranjostjo, enako kot se za tovrstno arhitekturo uporablja tudi izraz palača. Vendar imata ta izraza tudi povsem drugačne pomene.

Izraz dvor se je nekoč uporabljal tako za poimenovanje ljudi, kot za poimenovanje stavbe. V prvem pomenu besede je označeval družino in bližnjo osebje kneza (danes se pogosteje uporablja izraz dvorjani). V drugem pomenu besede pa gre za oznako knežje rezidence. Zanimivo je, da je izraz dvor nekoč pomenil katerokoli stavbo, v kateri je bival knez in se je ta izraz za stalno rezidenco pričel uporabljati šele proti koncu srednjega veka.

Izraz dvorec, ki se danes pogosto uporablja kot pomanjševalnica besede dvor, pa ima v grajski arhitekturi zelo specifičen pomen. V 16. in 17. stoletju se je namreč običajna zasnova srednjeveškega gradu nekoliko spremenila in prišlo je do delitve na stanovanjski in na obrambni del gradu. Prvi je bil tako poimenovan dvorec, drugi pa utrdba.

Najbolj razkošna je bila palača

Poleg gradu in dvorca se pogosto srečamo tudi z izrazom palača. Praviloma s tem izrazom poimenujemo razkošnejše zgradbe, ki so krasile mesta in so v njih bivale premožnejše družine oziroma so bile namenjene javnim interesom (predvsem v kasnejših obdobjih).

Glavne razlike med gradovi, dvorci in palačami v Sloveniji je mogoče opazovati ravno v njihovi premožnosti. Med naštetimi so bile najbolj razkošne ravno palače, predvsem zaradi njihove lege in zgodovinskih obdobji, v katerih so bile grajene. Sledili so jim dvorci, ki pa se med seboj lahko precej razlikujejo. Običajno so bili najmanj razkošni ravno gradovi, saj so bili ti namenjeni tudi obrambni funkciji.

Seveda pa napisano ne velja za čisto vse gradove, v čisto vseh državah sveta. V veliki meri so bili primerki grajske arhitekture odvisni od obdobja, v katerem so bili zgrajeni oziroma od arhitekturnega sloga, katerega elementi so pri gradnji prevladovali. Mnogokrat pa so graščaki poleg gradov gradili tudi poletne rezidence.

Poletne rezidence

Glede na zgornje opise in podobe gradov, ki jih srečujemo v Sloveniji, si najbrž lahko predstavljate, da življenje v gradu ni bilo najbolj udobno. Visoke, mrzle stene, majhna okna in pomanjkanje ogrevanja oziroma hlajenja so le nekatere lastnosti, s katerimi se ponaša večina (srednjeveških) gradov.

Ravno zaradi teh razlogov so bile med plemiči in kraljevimi družinami priljubljene poletne rezidence. To so bile razkošnejše in bolj udobne zgradbe, pogosto zgrajene na bolj »prijazni« in dostopni lokaciji ter pogosto obkrožene z velikimi vrtovi. V poletne rezidence so se plemiči običajno odpravili v času, ko je v državi vladal mir, ko ni bilo nevarnosti za vojne, v poletnih ali zimskih mesecih, v času, ko ni bilo potrebnih uradnih dolžnosti, pogosto pa tudi v času osebne stiske ali notranjih nesoglasji.

Med najslavnejše poletne rezidence sodita palača Schönbrunn in veličastni Versailles. V Sloveniji pa je kot poletne rezidenca nekaj časa služil Dvorec Štatenberg.

Vir: https://www.arhinet.info/2017/12/26/kaj-je-grad-dvorec-palaca/

Kadetnica v Mariboru

V Avstriji so prvi kadetski inštituti, pozneje imenovani kadetnice, nastali na začetku vladavine cesarja Franca Jožefa (1848-1916), v sklopu njegovih vojaških reform, ki so šolanje na vojaških akademijah omejile na štiri leta, hkrati pa uvedle kadetske inštitute, da bi gojence pripravljali za vstop na vojaške akademije. Ustanovljeni so bili štirje kadetski inštituti, med njimi 1856 leta tudi k.k. Kadetteninstitut v Mariboru. Šolanje v inštitutih je potekalo štiri leta, gojenci pa so bili večinoma sinovi častnikov in državnih uradnikov. Mesto Maribor je zato, da bi dobilo kadetski inštitut, samo financiralo nakup zemljišča pod Pohorjem, ker je predvidelo, da bo oskrbovanje inštituta za mesto vir novih dohodkov. Po nakupu je zemljišče podarilo državi, ki je začela z gradnjo julija 1853 in jo končala aprila 1856. 

Kadetnica leta 1899

Zgradbo sta načrtovala arhitekta Eduard van der Nuell in August Sicard van Sicardsburg, gradbena dela je opravil graški gradbenik Karl Ohmayer.

Kadetnica nekoč in danes

Poslopje je bilo zgrajeno v letih od 1853 do 1856 kot največja tovrstna stavba v tedanji Avstriji, s katero je bil v Mariboru uveden neoromanski slog. Najprej je bilo namenjeno pehotni kadetnici (1856-1870 in 1894-1913), kasneje pehotni vojašnici (1870-1894), višji vojaški realki (1813-1921), inženirski oficirski šoli (1921-1941), nemški podoficirski šoli (1941-1945) in vojašnici jugoslovanske armade (1945-1991). Od 1991 je bilo poslopje prazno. Leta 2003 je bila stavba pregledana in preiskana, obremenitve njene nosilne konstrukcije pa računsko analizirane. Na osnovi ugotovitev so bila izdelana priporočila za sanacijo poškodb in utrditev konstrukcije. Po zadnji prenovi (2004-2009) je v njej center za vojaško izobraževanje in usposabljanje, vojaški muzej in informacijske službe.

Vhod v kadetnico

S svojimi dimenzijami je še danes med večjimi historičnimi stavbami. Pročelja so oblikovana v neoromanskem slogu s polkrožnimi zaključki oken in dekorativnimi elementi.

  

V stavbi so bile še telovadnica, jedilnica, kuhinja, v drugem nadstropju kapela, v tretjem učilnice ter štiri spalnice s po petdesetimi ležišči. Niso manjkale ne orožarne in ne izpitna dvorana. Na podstrešju je bil vodni zbiralnik, saj je bila to prva stavba v Mariboru, ki je imela lasten vodovod. Čista studenčnica iz Antonovega studenca izpod Pohorja je v stavbo pritekala po 3034 metrov dolgem cevovodu. Na strehi so bile štiri terase, še danes pa je v njej 598 oken.

Okolica stavbe je bila zasajena s platanami, topoli in divjimi kostanji ter iglavci, dodali pa so jim še grmičevje in cvetlične nasade. Iz vhodne veže je pot vodila v zvezdni drevored in naprej v angleški park. Del parka so bili tudi fontana in vodnjaka. V smeri proti mestu je potekal drevored topolov in divjih kostanjev in se na koncu priključil na Cesto Franca Jožefa, današnjo Gorkega ulico. Inštitut je imel tudi lasten plavalni bazen, ekonomijo z živino in obdelovalnimi površinami ter lastne agregate za proizvajanje električne energije.
Na posestvu ob stavbi so bili kegljišče, ribnik in skladišče za orožje ter zunanja telovadišča. Zamisli o lastnem botaničnem vrtu se nikoli niso uresničile.

Pred pročejem stavbe so leta 1899, kot obeležitev petdesete obletnice vladavine cesarja Franca Jožefa I., postavili celopostavni bronasti cesarjev spomenik, delo dunajskega kiparja Edmunda Hofmanna von Aspernburga (1847-1930). Žal je bil kip po razpadu Avstro-Ogrske uničen, ohranjen pa je podstavek.

Pogled na mogočno zgradbo

Viri (pridobljeni septembra 2018 in februarja 2019):
- http://www.dedi.si/dediscina/348-kadetnica-v-mariboru;
- http://www.vojaskimuzej.si/muzej.aspx?item=kadetnica;
- http://dk.mors.si/Dokument.php?id=1077.

Viri slikovnega gradiva (pridobljeni septembra 2018 in februarja 2019):
- 1899: https://www.cvek123.com/maribor-3.15.html;
- kadetnica nekoč: http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kadetnica; 
- vhod v kadetnico: https://homocumolat.com/2018/07/23/podobe-starega-maribora/;
- 2018: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.