Grad Grm, Novo mesto

Grad Grm je največji novomeški grad oziroma dvorec. Stoji na vrhu griča Grm, preko katerega je nekoč vodila osrednja cesta iz Novega mesta čez Gorjance v Belo Krajino. 

Prvotno je bil grad sestavljen iz kvadratnega stolpa in pritličnega trakta. Stolp je imel zaradi nevarnosti turškega napada poleg stanovanjske še obrambno in opazovalno funkcijo. Desno od stolpa se je širil prvotno pritličen trakt. Leta 1636 je po Krištofovi smrti grad prevzel njegov sin Hans Andreas, ki je prvič prenovil poslopje in dal desnemu traktu dozidati še eno nadstropje. Po njegovi smrti je grad prevzel sin Wolfgang, ki je najbolj spremenil podobo gradu. Dozidati je dal severni trakt levo od stolpa in na južni strani visok kamnit zid. Prostrano dvoriščno pročelje je takrat dobilo nad pritličnimi arkadami še široke odprte hodnike s kamnitimi stebri, ki so jih kasneje zazidali. V tlorisu je tako grad dobil pravokotno obliko z osrednjim dvoriščem in tako dobil podobo poznorenesančnih in baročnih gradov.

V osemdesetih letih 19. stoletja je grad prevzela dežela Kranjska. Od leta 1886 je v objektu skoraj stoletje gostovala slavna Kmetijska šola Grm. Ob ustanovitvi se je šola imenovala Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu pri Rudolfovem. Šola je v gradu delovala od leta 1886 do leta 1990, ko so jo preselili v Bajnof pod Trško goro. Zatem so bili tu prostori velike sosednje tovarne IMV (Revoz), danes pa imata v njem prostore Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zgodovinski arhiv Ljubljana. Atrij Gradu Grm nudi v poletnih dneh prijetno gostoljubje družabnim in kulturnim prireditvam.

Do gradu vodi kostanjev drevored. Krištof Mordax, prvi lastnik gradu, ga je postavil konec 16. stoletja. V začetku 18. stoletja je bil zasnovan grajski park, ki je grad povezal s kapelo Božjega groba, ki je hkrati tudi mavzolej družine Mordax in leži na bližnjem griču.V parku najdemo bazen, kamniti vodnjak in zanimive drevesne vrste, med katerimi izstopajo divji kostanji v drevoredu, visoki kleki, debeli cigarovci in mogočen hrast.

 Grad v Valvasorjevem času

Grad omenja že Janez Vajkard Valvasor, ki je v svojih zapisih omenil, da je imel grad bogato poslikane prostore. V celoti se je do danes ohranila le poslikava v osrednji dvorani grajskega stolpa. Strop dvorane je poslikan z vojaškimi prizori, ki so okvirjeni z bogato členjenimi štukaturnimi okvirji iz 17. stoletja, vanj pa so umeščene slike z vojaškimi prizori bitk s Turki. V sredini je polje z grbom družin Mordax in Gallenberg.

Viri in literatura (pridobljeni septembra 2021):

- https://www.visitnovomesto.si/home/document/docid/15402?back=/kaj-poceti/znamenitosti/gradovi 

- https://gradovislovenije.si/project/grad-grm/

Slikovno gradivo (pridobljeno avgusta in septembra 2021):

- stara fotografija:  https://www.visitnovomesto.si/home/document/docid/15402?back=/kaj-poceti/znamenitosti/gradovi 

- 2021: Nataša Šafhalter Đukić, osebni arhiv.

Gracarjev Turn, Hrastje, Slovenija

Domačini ga imenujejo tudi Tolsti vrh, kar naj bi ponazarjalo rodovitnost okolice. Uradno se imenuje po Grazerjih (Grätzerji), plemenitaški družini iz belokranjskega Gradca, ki je sezidala skromen, neutrjen stolpast dvor, ki se prvič omenja že leta 1311. Grad je bil v njihovi posesti do leta 1545. Prva znana lastnika gradu sta viteza Herwarth in Meinhard von Graez, omenjena leta 1328. 

Šele v 16. stoletju je stavba dobila videz, ki se je v temeljnih obrisih ohranil do danes. Takrat so stolp za nadstropje povišali in modernizirali njegove okenske odprtine ter mu dodali venec stanovanjskih traktov z notranjim arkadnim dvoriščem. Stavbo so uredili tako, da je bila sposobna tudi za obrambo, zato so na južni strani, na vogalih, pozidali dva široka stolpa, ki imata v tlorisu romboidno klinasto obliko, tako da sta klina obrnjena navzven in s tem kar najbolj pripravna za obrambo. Na prednji strani pa je grad varoval še vedno ohranjeni obrambni jarek, prek katerega je držal lesen vzdižni most. Pozneje so ga zamenjali z zidanim, ki stoji še danes. Stanovanjski stolp je bil okrašen z renesančnimi freskami iz druge polovice 16. stoletja s posvetno motiviko (muzikanti, Heraklejev boj z levom, Samsonova zgodba, motiv s čarovnikom Vergilom), vendar pa so te freske ob požigu gradu med 2. svetovno vojno propadle.

Grad so večkrat napadli Turki in Uskoki. Zadnji napad uskoških krdel je bil leta 1829 in legendo o tem je na vratnih krilih nekdanjega gospodarskega poslopja upodobil domači slikar Jože Rangus.

Gracarjev turn je pogosto menjaval lastnike, dokler ni leta 1821 prešel v last rodbine Rudež, ki je bila njegova lastnica še po 2. svetovni vojni. Z graščakom Dragotinom Rudežem se je kmalu po svojem prihodu v Novo mesto spoprijateljil predčasno upokojeni profesor, narodnjak Janez Trdina (1830–1905). Pogosto se je dlje časa zadrževal na gradu, ko je zbiral gradivo za svojo znamenito knjigo Bajke in povesti o Gorjancih, v kateri je ljudsko izročilo, nabrano med domačini, prepletel s svojimi razmišljanji in prigodami. Ko je bil gost na gradu, so mu uredili posebno sobo v jugozahodnem vogalnem stolpu. To je zdaj Trdinova soba, ki je delno še opremljena z avtentičnim renesančnim pohištvom. O Trdinovih obiskih v gradu priča tudi spominska plošča, vzidana nad portalom:
»Tu je v letih 1867–1885 Janez Trdina užival gostoljubje pobratima Karla Rudeža in snoval dela o Dolenjcih.«

Leta 1923 je z ženitvijo postal njegov lasnik Herbert Schoeppl. Med drugo svetovno vojno so grad leta 1942 požgali slovenski partizani, a je bil leta 1952 za silo popravljen. Grad je v klavrnem stanju, z za silo obnovljeno streho in še vedno v lasti Herbertovih vnukinj, Vesne in Mojce, ki živita v Belgiji.

Umor na gradu

Decembra 1984 se je na gradu zgodil umor zaradi lastniškega spora. Ponoči je bila v gradu umorjena najstarejša hči lastnika Shoeppl-a, Neda Shoeppl. Storilca so prijeli, za kar je prejel 20 let zapora, a po nekaterih intervjujih dejanja ne priznava.

Grad je danes obnovljen in še vedno v lasti družine Schoeppl.

VIRI IN LITERATURA (pridobljeni avgusta 2021):

- https://www.gremoven.com/gracarjev-turn/

- https://sl.wikipedia.org/wiki/Gracarjev_turn

- https://gradovislovenije.si/project/gracarjev-turn/

SLIKOVNO GRADIVO (pridobljeno avgusta 2021):

- stara slika: https://www.sentjernej.si/objava/206625

- slike iz leta 2021: Nataša Šafhalter Đukić (osebni arhiv)